Španski hrt Chef

Sem galgo Chef iz Španije in sem v Slovenijo pripotoval 22. novembra 2008. Po petih dneh bivanja v novi državi sem ostal brez doma. Splet okoliščin in usode me je pripeljal v novi dom k Sandiju in Marjani ter Timnu in Mišelu v Rogozo (kraj pri Mariboru), v katerem so me že nestrpno čakali in se veselili mojega prihoda.

V trenutku, ko sem stopil v novi dom, sem začutil toplino in takoj sem vedel, da je to tisto pravo, tisto, kar iščem in potrebujem.

Bil sem tako vesel, da sem mislil, da bo najbolje, da pokažem, kaj znam, zato sem v hipu osvojil sedežno, veselo skakal po njej, lajal in mahal z repom. Stopil sem do “nove šefice”, se s prednjimi tacami povzpel nanjo (ker sem ji le s te višine lahko zrl v oči), jo objel s tačkami in ji rekel: “Vaš sem, vaš novi član, ne pošljite me proč.” In sem ostal ... Danes mineva natanko en mesec bivanja pri novi družini in sedaj sem se že dokaj sprostil in jim začel zaupati. Ko gredo iz hiše, sem neizmerno žalosten in takrat jokam. Da bi mi bilo manj hudo, so mi nakupili igrače, žvečilne kosti ..., vendar to ne nadomesti njihove družbe. Od začetka sem se zelo bal, da jih ne bo več nazaj, zato sem v znak žalovanja prve dni vedno kaj zgrizel: načel sem sedežno, tudi čevelj je fajn stvar ... Ne vem, zakaj tega niso ravno odobravali, ko pa si ljudje grizejo nohte, pa to ni nič takega. No, sedaj sem že ugotovil, da se znova in znova vračajo domov, tako da grizljanje počasi opuščam – se odvajam.
Takoj prvi dan so mi predstavili še enega štirinožnega člana – mini pudlja Lana, ki pa se je moje ogromne pojave ustrašil, tako da prve dni nisva bila ravno prijatelja (jaz bi že bil, pudeljček pa je še omahoval). Vendar sva že po petih dneh skupaj jedla, se podila po domačem dvorišču in skupaj spala.
Vendar presenečenj ni in ni bilo konec. Glej ga zlomka, od nekod so prinesli še črnega muca. To pa bo plen, sem si mislil in se veselo zagnal proti mucu. Toda od plena ni bilo nič, sta me moja šefa zadržala. Tri tedne nazaj sem slišal, ko se je Marjana po telefonu pogovarjala z Nino Ž., nekaj sem razumel o muci, pa nekaj o pršilki …, to zadnje mi ni bilo prav jasno. Ampak kmalu sem ugotovil, v čem je stvar, in zaradi pršilke tudi muc Asko ni več plen, temveč samo še prijatelj in družinski član, s katerim si delim prostor, hrano in dvonožne prijatelje.

Vaš Chef

Chefa lahko spremljate tudi na Forumu Slovenskega društva za pomoč hrtom: http://slovenskodrustvozapomoch.mojforum.si/slovenskodrustvozapomoch-pos...

Fotogalerija:

Chef_1

 
byayar