Domov > O hrtih
Predstavitev pasemske skupine hrtov (skupina X)

Hrti so morda najstarejša pasemska skupina psov. So psi, vzrejeni za hitrost. Njihova telesna zgradba je svojevrstna – so visoki, dolgi, suhi, gibčni, tekaški psi z aerodinamično zgradbo. Za svojim plenom letijo kot puščice. So rezultat tisočletne načrtne vzreje, ki je bila v preteklosti na enako visoki ravni, kot je danes. Nekateri izmed njih so bližnji sorodniki prvinskih – pratipskih psov, kot sta ibiški in faraonski pes. Hrti prvotno izhajajo iz jugozahodne Azije.

Specifična sihueta

Hieroglifi v grobnicah egipčanskih faraonov pričajo o tem, da so bitja, skoraj identična današnjim hrtom, prebivala na Zemlji že pred petimi tisočletji. Ob upoštevanju tega podatka lahko zatrdimo, da so hrti v nasprotju z mnogimi drugimi psi skozi mnoga stoletja ohranili svojo prvotno in nedvomno specifično silhueto. Mnoge druge pasme psov so se s posegom človeka opazno spremenile že v nekaj desetletjih. K hrtom prištevamo tiste pse, ki se po izrazi

to svojevrstni postavi, obliki glave in drži repa bistveno razlikujejo od ostalih pasem psov. To so psi vitkega, suhega in ozkega telesa, katerega prsni del se je razvil v glavnem v globino. Imajo dolge, ozke in koničaste glave ter dolg, koničast in pod telo spodvit rep. Lahko bi rekli da so hrti nekakšna homogena pasemska skupina – pasme se med seboj občutno razlikujejo le po velikosti in odlakanosti kožuha. Od ostalih pasem psov se hrti razlikujejo tudi po značaju, vedenju in sposobnostih.

 

Silhueta se ohranja, saj je pogojena s funkcijo doseganja maksimalne hitrosti pri lovu z vidom. Hrti v nasprotju z drugimi lovskimi psi lovijo s pomočjo ostrega vida, v manjši meri tudi s pomočjo dobro razvitega sluha. Zaradi teh lastnosti jih uvrščamo med najboljše lovce v živalskem svetu.

 


Hrti lovci

Ne glede na to, ali gre za živi plen ali pa mehansko vodeno umetno vabo, hrt nagonsko steče za njim. Vrsta plena in podnebne razmere določenega geografskega okolja so vplivale na razvoj velikosti hrta in njegovo poraslost z dlako. Psi, namenjeni lovu na »šibkejše« živali, kot so gazele in zajci, so lažje konstrukcije in nekoliko nižje rasti. Tisti, odlični pri lovu na volkove, divje svinje, leoparde ali jelenjad, so razvili čvrstejšo in mogočnejšo telesno zgradbo.
 
 
 
 
 
 


Hrti tekači

Uporaba hrtov za tekmovanja na tekaških stadionih je pripomogla k specializaciji za doseganje maksimalne hitrosti, še posebej to velja za velikega angleškega hrta, ki je med tekom zmožen doseči hitrost, ki znaša več kot 65 km na uro in zaradi katere velja za najhitrejšega psa. Mali angleški hrt oz. whippet je omogočil udejstvovanja na tekmah tudi nižjim slojem prebivalstva.

 

 

 

 

Delitev hrtov

Hrte delimo v dve skupini – evropske pasme (veliki angleški hrt, škotski jelenar, irski volčji hrt, mali angleški hrt, mali italijanski hrt, ruski hrt, španski hrt, madžarski hrt in poljski hrt) in pasme z Vzhoda (saluki, sloughi, afganistanski hrt in azawakh).

Vzhodnjaške pasme se med seboj razlikujejo po dolžini in strukturi dlake, sorodne pa so si v ostrih linijah konstrukcije, ravni liniji hrbtenice, visečih uhljih in v nekoliko bolj prvinski naravi v primerjavi z evropskimi pasmami. Hrti z Vzhoda so neposredni potomci psov, namenjenih izključno lovu na živali. V islamskem svetu je pes obravnavan kot nečista žival in kot takšen tudi ni sprejemljiv. Edina izjema so hrti, ki so spoštovani prav zaradi svojih odličnih lovskih sposobnosti. Zanimivo je, da smejo bivati celo v istem prostoru kot njihovi gospodarji. Lovijo instinktivno, brez potrebe po namenskem treningu, njihova vizualna podoba pa nikdar ni imela bistvene vloge. V arabskem svetu so hrti lovili skupaj z lovci, ki so jezdili konje, včasih tudi ob pomoči drugih psov ali sokolov, ki so plen locirali, hrti pa so ga z veliko hitrostjo preganjali do onemoglosti. Plen so na koncu pokončali lovci in ne hrti (Koran namreč prepoveduje uživanje živalskega mesa, ki ga ni ubila človeška roka). Značajsko so hrti z Vzhoda izraziti plenilci z močno izraženim prvinskim nagonom, ki jih vodi k temu, da lovijo oz. dosežejo vse, kar se premika. So nekoliko sramežljivi, nezaupljivi psi, ki imajo močno izraženo osebnost in ne prenesejo manipulacije. V komunikaciji z drugimi psi niso tekmovalni ali bojeviti, zato zmorejo loviti tudi v parih ali manjših skupinah. Sodijo med tihe pse, vendar pa so lahko zaradi svoje zadržanosti do tujcev diskretni čuvaji.

Arabski polotok je pradomovina najstarejših dokazanih hrtov. Salukija (perzijskega hrta) in sloughija (arabskega hrta) so tam že pred 5000 leti vzrejali tako, da sta lahko dohitevala puščavske gazele in jih preganjala do izčrpanosti. V stari Perziji je saluki obstajal v 16 različicah, ena od teh se je imenovala tadži. Danes v Kazahstanu, Uzbekistanu in Turkmenistanu obstaja druga vrsta v različnih barvah, ki se imenuje tasi. Žal se število tasijev zmanjšuje in jim skoraj že grozi izumrtje, saj v srednjeazijskih republikah ni organizacij, ki bi tem pasmam lahko zagotovile prihodnost.
V svoji zgodovini je afganistanski hrt (baluči) prvotno podnevi lovil puščavske lisice in gazele, ponoči pa čuval šotore. V Afganistanu še danes obstajata dve različici – z gosto in dolgo dlako poraščen severni tip, iz katerega izhaja današnji elegantni razstavni pes, in manj poraščen južni tip, ki ga na Zahodu le redko vidimo, v Pakistanu pa ga še vedno uporabljajo kot delovnega psa. V bližnjem sorodstvu je tudi hrt tajgan, ki ga v Zahodni Evropi in Ameriki še niso videli, obstaja pa še v gorah Tien Šan v Kirgiziji. Uporabljajo ga za lov na lisice in zajce. Ruska kinološka zveza, ki priznava oba, tasija in tajgana, poskuša najti vzrejne živali za ohranitev obeh vrst hrtov. Hrti so se razvijali tudi južneje, v Indiji, in tam obstajajo še danes. Indijska kinološka zveza priznava le rampurija iz severne Indije in mahratta ter banjara, psa nomadskega plemena Banjara. V južni Indiji živijo še vitki lovec na zajce, z imenom čipiparaj, poligar, doma iz okolice Madrasa, in madol, hrt iz Maharaštre. Te močne, dolgonoge pse so razvili za lov na šakale in zajce.

Evropski hrti, med katerimi sta najštevilčnejša greyhound in whippet, so mehkejših potez, z usločeno linijo hrbtenice in vrtničasto formo uhljev, z gladko svilnato ali resasto dlako. Lov s hrti se je na območju Evrope omejil, hkrati pa so se v 20. stoletju pojavile oblike hrtjih športov, kakršni sta »coursing« (tek čez drn in strn) in »racing« (tek na progi znotraj ovalnega stadiona). V preteklosti so greyhoundi veljali za pse aristokratske družbe. Običajno so si veliki angleški hrti s svojimi gospodarji delili razkošne domove – le višji sloji prebivalstva so ob sebi smeli posedovati greyhounda, vsem ostalim je bilo to prepovedano. Velik poudarek je bil tudi na selekciji prijetnega in sofisticiranega značaja hrtov. Evropske pasme so bile vedno nekoliko ubogljivejše od vzhodnjaških, hkrati pa od njih tudi malce tekmovalnejše. Težave se lahko pojavijo v agresiji do malih psov (z napačnim predvidevanjem, da gre za plen), kakor tudi do mačk, zajcev, perutnine in drugih malih živali. Nagon po lovu je vselej izrazit. V primerjavi z vzhodnjaškimi pasmami hrtov so evropske poslušnejše, z večjo željo po ugajanju, hkrati pa je z njimi tudi lažje manipulirati. Res pa je, da poslušnost in odzivnost na klic padata, kadar se pozornost na premikajoči se spodbujevalec veča.

Težnja po uporabi čutila za voh je običajno zelo nizka. Če je hrtom namenjena možnost po vsakodnevni rekreaciji, se ti psi zlahka privadijo na življenje v mestnem okolju, saj sodijo med tiha, umirjena in običajno lena bitja, brez želje po konfliktih. Navedeno še zlasti velja za evropske pasme hrtov. So nedvomno psi, ki so jih od nekdaj oboževali umetniki, ki so jih tudi velikokrat vključevali v svoja dela – od starega Egipta, prek Renesanse in vse do danes.

Zgodovinski vpliv

V Rusiji se je hortaj ali ruski hrt razvil iz dveh, sedaj že izumrlih pasem hrtov, imenovanih krimskaja in gorskaja. Po oktobrski revoluciji leta 1917 so se hortaji iz zapuščenih psarn ruskega plemstva parili z lokalnimi psi in ustvarili pasmo, znano kot južnoruski stepski hrt. Po razpadu Sovjetske zveze so se ruski vzreditelji bolj zavzeli za predrevolucijske pasme, sposobne in zaupanja vredne lovce na zajce ter jih rešili pred izumrtjem. Najbolj priljubljen in značilen ruski hrt – elegantni borzoj – je v carskih časih obstajal v številnih oblikah. Ruski vzreditelji se trudijo, da bi obnovili več njegovih izginulih različic.
Hrti so po vsej verjetnosti prišli v Sredozemlje in Afriko s feničanskimi trgovci. Danes redka grški in albanski hrt sta podobna salukiju, visoki španski hrt (galgo espagnol) atletskega videza pa je v bližnjem sorodu z ibiškim hrtom (podenco ibicenco). Madžarski hrt (magyar agar) je precej manjši. Iz prastarih hrtov je nastal tudi drobceni italijanski hrt – domnevajo, da s pomočjo španskih vzrediteljev.
Obstajajo razlage, da so Feničani, ki so trgovali s kositrom, pripeljali s seboj v Veliko Britanijo pred več kot 2500 leti tudi hrte. Tam so jih načrtno vzrejali in nato križali s pasmami mastifov, da so dobili mišičaste, odporne in močne irske volčje hrte, priljubljene pri plemstvu.
Podobno se je razvil gibčni škotski jelenar (deerhound), ki so ga cenili poglavarji v Škotskem višavju. Angleškega hrta (greyhounda), danes kralja med tekmovalnimi hrti, so verjetno pripeljali v Veliko Britanijo Kelti za lovljenje zajcev in lisic. Mnogo pozneje so vzredili tudi malega angleškega hrta (whippeta) za nižje sloje prebivalstva, podobnega psu, kot je bil in je lurcher. Zunaj Evrope in Azije je le malo pasem hrtov. Brazilski hrt je najbrž križanec med velikim angleškim hrtom in lisičarjem (foxhoundom), močni avstralski hrt izhaja iz nenavadno mišičastega angleškega hrta. Dokaj mlada pasma, vzrejena v ZDA, se imenuje svilnati hrt. V skupino hrtov spadajo še poljski hrt (chart polsk), visokonogi tuareški sloughi (azawakh) in ameriški staghound.
Mnoge hrte imajo danes predvsem za spremstvo, kot družabnike, toda prvotno so se razvijali za lov z vidom. Zaznavali so gibanje divjadi, jo zasledovali, ujeli in plen ubili. Čeprav pse v fundamentalističnih islamskih skupnostih v splošnem zaničujejo, hrti niso podvrženi tem kulturnim tabujem. Verjetno zato, ker je povezava med lovcem in njegovim hrtom starejša od islama.

Pasme hrtov

Celotna pasemska skupina X. FCI

  • afganistanski hrt (afghan hound)
  • arabski hrt (sloughi)
  • irski volčji hrt (irish wolfhound)
  • madžarski hrt (magyar agar)
  • mali angleški hrt (whippet)
  • mali italijanski hrt (piccolo levriero italiano)
  • perzijski hrt (saluki)
  • poljski hrt (chart polski)
  • ruski hrt (borzoi)
  • škotski jelenar (deerhound)
  • španski hrt (galgo español)
  • tuareški sloughi (azawakh)
  • veliki angleški hrt (greyhound)

Prvinski tipi hrtov, hrtolikih psov in pasem, nepriznanih po FCI-standardu

  • ameriški staghound
  • backhmul (pratipski afganistanski hrt)
  • caravan hound
  • chortaj
  • circassian hare hound
  • circassian orloff wolfhound
  • cirneco dell'Etna
  • dhol
  • faraonski pes (pharaoh hound)
  • friesland hound
  • gorski hrt (mountain sighthound – Rusija)
  • ibiški hrt (podenco ibicenco)
  • kangaroo dog (Avstralija)
  • khalag tazi (pratipski afganistanski hrt)
  • kritikos ichnilatis ali kretikos lagonikos (Kreta)
  • longhaired whippet
  • lurcher
  • mudhol hound ali pashmi hound
  • rampurijski hrt (rampuri hound – Indija)
  • sindh
  • starohrvatski hrt (bosnian/croatian sighthound)
  • svilnati hrt (silken windhound)
  • taigan
  • tsika (Kitajska)
  • vaghari saighthound
________________

Povzeto in prirejeno po:

  • A. Gondrexon in I. Browne: »Psi«;
  • Cynthia A. Braningan: »Adopting Racing Greyhound«;
  • Mark Sulivan: “The ultimate greyhound”.
 
byayar